OTEKLE, BOLEČE, TEŽKE NOGE

Posted on

S tovrstnimi težavami se srečujejo mnogi. Vzroki so lahko različni, prav tako bolezni in bolezenski zapleti. S tem se pogosto soočajo ljudje s prekomerno telesno težo, starejši, nosečnice, ljudje med dolgotrajnim stoječim ali sedečim delom, med dolgotrajno vožnjo z avtom, letalom, težave lahko nastopijo tudi kot posledica vnetij, poškodb, stranskih učinkov zdravil, bolezni srca, ledvic …
V sledečem prispevku se bomo osredotočili na bolezen, kjer so vzrok za otekle, boleče, težke, srbeče noge oslabljene stene ven in njihove zaklopke ter posledično oslabljeno odtekanje venske krvi iz nog proti srcu. Govorili bomo o kronični bolezni ven in predvsem o tem, kaj lahko sami storimo, da težave preprečimo, omilimo ali zmanjšamo napredovanje bolezni.

Bolezen ven se najpogosteje začne z občutkom težkih in bolečih nog, bolečinami vzdolž razširjenih ven ali večernim otekanjem na hrbtišču stopal ali okrog gležnjev, nočnimi krči. Vendar brez zdravljenja in ustreznih sprememb življenjskega sloga bolezen s časoma napreduje. Tej stopnji običajno posvečamo premalo pozornosti. Predvsem pa se pozabimo vprašati, kaj lahko preventivno naredimo sami. A k temu se vrnemo nekoliko kasneje.

Bolniki začnejo bolezni posvečati več pozornosti, ko zraven opisanih težav opazijo tudi površinske vene, ki so razširjene, zvite, boleče. To so t.i. varice oz. krčne žile. Krčne žile večini ljudem ne povzročajo težav. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah kot pri moških.

Z napredovanjem bolezni se pojavijo spremembe na koži. Koža je lahko sprva močno pordela in vlažna, kasneje postane bolj zadebeljena, rožnata ali rjava, suha in luskasta. Bolezen lahko napreduje do hudega zapleta-razjede. Poveča se tudi tveganje za nastanek tromboflebitisa in globoke venske tromboze.

In kaj lahko naredimo sami?

Pomembno je, da se posvetujete z zdravnikom, ko opazite na nogah prve simptome bolezni ali prve znake. Osnovno zdravljenje poteka z uporabo kompresijskih nogavic. V dodatno pomoč so tudi zdravila, ki krepijo tonus venske stene in zmanjšujejo proces vnetja.

Kot zanimivost: izmed zdravilnih rastlin so se kot učinkovite pokazale navadni divji kostanj (semena), bodeča lobodika, ajda. Notranjo plast krvnih žil krepijo vsi bioflavonoidi iz sadja (npr. limon). Pri nas pogostejša od peroralne uporabe pa je topikalna uporaba na koži (npr. izvleček semen navadnega divjega kostanja v gelih).

Pomembno je, da zmanjšate dejavnike tveganja, seveda tiste, na katere lahko vplivate. Dejavniki tveganja so: debelost, starost, kajenje, telesna nedejavnost, dolgotrajen sedeč/stoječ položaj, vročina, nosečnost, peroralna kontracepcija, nezdrava prehrana, genska nagnjenost.

Gibajte se. Priporočljivi so športi na mehkih podlagah in brez sunkovitih gibov. Zelo primerna je hoja, in sicer vsaj 40 min na dan. Tek, tek na smučeh, kolesarjenje, ples, plavanje, nordijska hoja … S telesno aktivnostjo pospešimo pretok krvi, krepimo mišice v nogah (povečamo učinkovitost mišične črpalke). Z redno telesno aktivnostjo pa zmanjšujemo tudi prekomerno telesno težo.

Gibajte z nogami tudi, ko sedite, stojite. Nikoli ne sedite s prekrižanimi nogami. Če ogromno sedite, večkrat na dan krožite s stopali, razgibavajte sklepe prstov nog, razgibavajte gležnje in sklepe stopal. Vsak trenutek izkoristite za hojo (npr. namesto dvigala uporabite stopnice). Če ogromno stojite, se povzpnite na prste in se zagugajte proti petam. Hodite po petah. Hodite po prstih. Vaje več krat ponovite.

  • pogosto masirajte noge v smeri proti stegnom.
  • pred spanjem spodbujajte venski obtok tako, da telovadite in leže »vozite kolo«.
  • počivajte z dvignjenimi nogami.
  • nog ne izpostavljajte visokim temperaturam in soncu. Takrat se vene razširijo in težave se povečajo.
  • nosite primerna oblačila. Oblačila naj ne bodo pretesna v pasu in stegnih. Ne nosite pasov in kratkih nogavic s pretesno elastiko.
  • uživajte zdravo hrano, polno vlaknin. Izogibajte se kavi, alkoholu in tobaku.

    Namesto zaključka le misel. Da bomo hodili lahkih nog naokrog, smo potrebni in odgovorni vsi-tako bolniki kot zdravstveni delavci.

Katarina Ogrinc, mag.farm.