V toplejših mesecih, ki prihajajo, ponovno vstopa v ospredje pomen pravilnega izpostavljanja soncu. Na kratko povzeli značilnosti kože in sončnih žarkov in pozitivne ter negativne učinke žarkov na naše telo.
Koža je največji organ našega telesa in opravlja številne pomembne naloge. Varuje notranje organe pred zunanjimi poškodbami in je prva obramba pred vdorom škodljivih snovi iz okolice. Prav tako nas ščiti pred izgubo vode (pred izsušitvijo), uravnava telesno temperaturo, omogoča, da občutimo okolico, v koži pa, pod vplivom sončnih žarkov, nastaja tudi vitamin D.
Sončni žarki, ki dosežejo zemeljsko površje, so vidna svetloba, infrardeči žarki in ultravijolični (UV) žarki.
Od sončnih žarkov so UV žarki tisti, ki igrajo največjo vlogo pri učinkih na kožo. Glede na valovno dolžino jih delimo na UVA, UVB in UVC.
Za učinke na kožo so pomembni predvsem UVA in UVB, ker UVC žarke v celoti zadržijo zgornje plasti našega ozračja. O učinkih UVA in UVB žarkov je bilo opravljenih že mnogo raziskav. Novejši rezultati kažejo, da imajo UVA žarki vodilno vlogo pri fotostaranju kože in v večji meri vplivajo na rjavo pigmentacijo (porjavitev). Pospešijo lahko nastanek nekaterih oblik kožnega raka in povzročajo lahko tudi alergije. Domneva se, da UVA žarki v večji meri vplivajo na alergije, ki nastanejo zaradi sočasnega delovanja nekaterih zdravil in žarkov na kožo. Poškodujejo lahko tudi oko in povzročijo zamotnitev leče ali sivo mreno. UVB žarki so glavi povzročitelji sončnih opeklin. Dražijo tudi očesno veznico in roženico. Vplivajo na nastajanje vitamina D. Sprožijo lahko nekatere alergije ter druge pozne posledice sončenja, med njimi nekatere oblike kožnega raka.
Koža lahko sončne žarke, ki dospejo do nje, odbije ali vsrka. Odbiti žarki praviloma ne škodujejo, vsrkani pa imajo različne posledice. Čeprav se v modernem času omenja predvsem zaščita pred sončnimi žarki, je pomembno, da poznamo tudi njihove pozitivne učinke na nas.
Pozitivni učinki UV-žarkov lahko razdelimo na dva večja sklopa; odgovorni so za nastajanje vitamina D in za nastanek naravne zaščite naše kože pred UV žarki.
UV sevanje je nujno za tvorbo vitamina D, ki začne nastajati ravno v koži, zato imajo UV žarki pozitiven vpliv na nekatere bolezni kosti in sklepov in ugoden učinek za normalno delovanje imunskega sistema.
Barva naše kože je posledica genetskih dejavnikov, na porjavitev pa vplivajo predvsem UV žarki. V koži spodbudijo tvorbo kožnega pigmenta, ki se imenuje melanin. Deluje kot filter, ki veže nase svetlobne žarke in tako prepreči, da bi se vezali drugam in poškodovali snovi v plasteh kože. Druga oblika zaščite je odziv celic povrhnjice (to je zunanja plast kože). Zaradi UV žarkov pride do pojava, ki se imenuje zadebelitev povrhnjice. To predstavlja zaščito pred prodiranjem žarkov v globino kože. Predstavlja glavno naravno zaščito kože pred soncem, vendar se razvije šele po nekaj dneh ponavljajočega sončenja.
Na tem mestu je pomembno omeniti tudi antioksidante. Ti sicer ne nastanejo zaradi UV žarkov, pomagajo pa naravni zaščiti kože, ker lovijo in odstranjujejo škodljive snovi, ki nastanejo zaradi prekomernega UV sevanja.
UV žarki lahko lahko izboljšajo nekatera stanja kože, kot so akne, luskavica,..
Nenazadnje pa lahko rečemo, da sončni žarki vplivajo pozitivno tudi na naše počutje, kar skušajo dokazati sicer redke študije, ki predpostavljajo, da lahko UV žarki vplivajo na sproščanje endorfinov, ki jim poenostavljeno rečemo hormoni sreče.
Pomembno je omeniti dejstvo, da je porjavitev obrambni dogodek kože, ki nastane ob zmernem izpostavljanju soncu. Že na tej stopnji je pomembno, da pomagamo koži z dodatno zaščito.
Negativni učinki sonca so posledica nepravilnega in/ali dolgotrajnega izpostavljanja soncu. Koža ima sicer svojo naravno zaščito, ki pa ima žal omejene sposobnosti, ki so neredko presežene. UVA in UVB žarki ne dosežejo samo površine kože, ampak lahko prodrejo tudi v globlje plasti (predvsem UVA žarki). Kot že rečeno ima naravni pigment melanin sposobnost vezave UV žarkov, kar zmanjša vezavo žarkov drugam. V koži pa obstajajo tudi druge snovi, ki vežejo presežne UV žarke in se lahko zaradi tega poškodujejo. Rezultat takšnih poškodb so prepleteni procesi, ki se lahko izrazijo kot opekline, alergijske reakcije, fotostaranje, kožni rak, poškodbe oči, oslabljen imunski sistem, ki se najpogosteje izrazi kot izbruh herpesa na ustnici. UV žarki lahko v kombinaciji z nekaterimi sestavinami iz kozmetičnih izdelkov za zaščito pred soncem, povzročijo tudi pojav ali poslabšanje nekaterih tipov aken.
Najhitreje opazimo negativno posledico prekomernega sončenja kot rdečico ali v hujši obliki kot opekline. Pogosteje ob vodnih površinah, na peščenih plažah ali na snegu, kajti takšne površine UV žarke močno odbijajo. Prizadeti so večinoma ljudje svetlejše polti, ki imajo v koži majhno količino temnega pigmenta (melanina). Intenzivnost rdečica ali opekline je odvisna od časa izpostavljanja soncu in od intenzivnosti UV-žarkov.
Izraz alergija na sonce pogosto opisuje številna stanja, ki so jim skupni rdeči in srbeči izpuščaji, dvignjeni nad površje kože, ki se pojavijo na mestih izpostavljenih soncu. Pogosto vzroki alergij niso znani. Med najpogostejšimi alergijami na sonce, ki jim ne poznamo vzroka, je polimorfna fotodermatoza, ki je prikazana na sliki 1. Domneva se, da gre za preobčutljivostno reakcijo kože na UV sevanje in na nekatere snovi, ki nastanejo kot posledica poškodb v koži. Druge oblike alergijskih reakcij lahko nastanejo, ko pride koža v stik z UV žarki in nekaterimi snovmi od zunaj, ki se jih lahko samo dotaknemo ali pa jih zaužijemo. Težave lahko povzročijo rastline (npr. šentjanževka, nekatere trave, peteršilj, zelena, fige,…), zdravila, kemikalije, sestavine kozmetičnih izdelkov, dišave,…
Fotostaranje je staranje kože, zaradi dolgoletnega in prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom. Vidni znaki fotostarnja so podobni naravnemu staranju, dejstvo pa je, da se koža, ki je izpostavljena sončni svetlobi hitreje stara. UV svetloba povzroči, da se zunanja plast kože stanjša in postane bolj suha, ker slabše zadržuje vodo. Prihaja tudi do neenakomerne porjavive, kar opazimo kot različne rjavkasto obarvane lise ali pege. V globjih plasteh kože UV svetloba poveča razgradnjo in prepreči nastajanje novih kolagenskih in elastinskih vlaken, koža s tem izgubi prožnost, napetost in pojavijo se gube. Na sliki 2 je dobro viden primer, staranja kože zaradi sonca. Koža na mestih, ki so navadno izpostavljeni soncu je bolj gubasta in temneje obarvana kot koža, ki je navadno zakrita.
Kožnih rakov je več vrst in so različno agresivni. Večje tveganje imajo tisti posamezniki, ki so bili v življenju pogosteje izpostavljeni UV sevanju (sončenje, solariji, delo na prostem,..). Na razvoj takšnih obolenj vpliva več dejavnikov med katerimi so tudi svetlejša polt nagnjena k opeklinam in prisotnost rakov na koži v družini. Do razvoja bolezni lahko pride zaradi kopičenja poškodb, ki so z leti nastale pod vplivom UV žarkov. Običajno se pojavijo na soncu izpostavljenih predelih kože, vendar to ni nujno.
Ob zaključku še nekaj o zaščiti pred negativnimi učinki sončnih žarkov.
Zavedati se moramo, da sončna svetloba omogoča življenje, pretirano izpostavljanje pa nam lahko škoduje. Naravna zaščita, ki jo razvije koža sama, nikakor na zadošča za popolno in varno zaščito pred posledicami prekomernega sončenja. Imamo različne možnosti, da koži pri zaščiti, pred škodljivimi učinki UV sevanja, pomagamo. Najpreprostejši in zelo učinkoviti so preventivni ukrepi; ti so izogibanje soncu med 10:00 in 16:00, nošenje pokrival, svetlih ter ohlapnih oblačil in nošenje sončnih očal. Nova spoznanja odsvetujejo tudi obiske solarijev. Svetuje se uporaba kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo snovi, ki lahko, podobno kot pigment melanin, UV žarke vežejo nase ali pa žarke odbijajo od kože. Obstajajo tudi prehranska dopolnila, ki delujejo predvsem kot antioksidaniti, vendar pa niso dovolj učinkoviti, da bi veljali kot samostojna zaščita. V primeru opeklin se umaknemo s sonca, prizadeto kožo lahko hladimo z obkladki in uporabimo vlažilne gele. Mehurjev ne prediramo. Če je potrebno se lahko uporabijo protibolečinska in protivnetna zdravila. Ko se začne koža luščiti, pomagamo pri obnovi kože z vlažilnimi losjoni. Obisk pri zdravniku se svetuje v primeru opečene večje površine kože z mehurji, ko opekline spremlja visoka temperatura in bolečine in ni izboljšanja po nekaj dnevih.
Kot zanimivost še sledeče; UVA v nasprotju z UVB žarki lahko prehajajo steklo, zato moramo kožo zaščititi tudi ko se vozimo v avtu.
Jerneja Horvat, mag. farm.