ARTERIJSKA HIPERTENZIJA

Posted on

Kaj je arterijska hipertenzija in zakaj jo je potrebno obvladovati?

 

Arterijska hipertenzija ali visok krvni tlak je stanje, ko kri pritiska na steno žil s takšno silo, da lahko tako stanje skozi daljši čas vodi v resna obolenja. Številni procesi, ki so vpleteni v pojav povišanega pritiska, okvarijo stene žil, ki zato več ne morejo pravilno in v polnem obsegu opravljati svojih nalog. Visok krvni tlak je glavni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so koronarna srčna bolezen (Pri koronarni srčni bolezni je motena oskrba srca s krvjo.), ateroskleroza, periferna arterijska okluzivna bolezen, krvavitve v mrežnici, odpoved srca, končna odpoved ledvic in možganska kap.

 

Tabela 1: Opredelitev vrednosti krvnega tlaka

RazvrstitevSistolični (mmHg)

Diastolični (mmHg)

optimalen<120in<80
normalen120-129

In/ali 80-84

Visoko normalen130-139In/ali 85-89
Arterijska hipertenzija  
1.stopnje140-159In/ali 90-99
2.stopnje160-179In/ali 100-109
3.stopnje≥180In/ali ≥110
Sistolična arterijska hipertenzija≥140In <90

Višino krvnega tlaka opredelimo z dvema vrednostima. Višja vrednost je sistolični tlak, to je tlak, ki nastane ko srce iztisne kri v žile. Nižja vrednost ali diastolični tlak je tlak, ko se srce sprosti in se napolni s krvjo, ki jo bo nato poslalo v žile. Glede na višino vrednosti zgornjega in spodnjega tlaka, ločimo tri oblike arterijske hipertenzije: diastolično, sistolo-diastolično in sistolično. Prva je redka, prevladuje pa pri mladih bolnikih s hipertenzijo. Druga prevladuje v srednjem življenjskem obdobju, tretja v starosti.

Glede na vzrok ločimo primarno in sekundarno hipertenzijo. Primarna hipertenzija se pojavi kar pri 90%-95% bolnikov in točnega vzroka za nastanek ne poznamo. Pri drugi obliki, torej pri sekundarni hipertenziji, je vzrok znana bolezen določenega organa in se pojavi le v približno 5%. Čeprav natančnega vzroka za nastanek primarne hipertenzije ne poznamo pa vemo, da je zanjo značilna dedna predispozicija in dejavniki tveganja iz okolja. Med dejavniki tveganja iz okolja, ki dokazano vplivajo na zbolevnost in umrljivost, štejemo preveliko telesno težo, preobilno in presladko hrano, telesno neaktivnost, kajenje, stres, prekomerno uživanje alkohola in predvsem prekomeren vnos soli.

Večina ljudi, ki ima povišan pritisk, dolgo časa nima nobenih posebnih težav zaradi pritiska samega; simptomi, ki se sicer utegnejo pojaviti so glavobol, motnje vida, pogostejše krvavitve z nosu, bolečina v prsnem košu,…in še ti se pojavijo pozno, ko je pritisk že zelo visok.

Visok pritisk dolgoročno ogroža zdravje in skrajšuje pričakovano življenjsko dobo. Zato je pomembno, da se čim prej zavedamo pomena zdravega načina življenja.

 

Kaj lahko naredimo sami?

Pomembno je, da poznamo priporočila za zdrav način življenja in se skušamo po njih ravnati že od mladih nog. Spreminjati življenjske navade v odrasli dobi je zahtevno, vendar za pozitivne spremembe nikoli ni prepozno. Spremembe življenjskega sloga pomembno vplivajo na znižanje krvnega tlaka, znižanje odmerkov zdravil in izboljšajo kvaliteto življenja.

 

Tabela 2: Nefarmakološki ukrepi

Nefarmakološki ukrepi za zmanjševanje krvnega tlakaUčinki ukrepov na krvni tlak
Omejitev vnosa soli na 5-6g/dan.2-8 mmHg
Zmerno uživanje alkohola. Moških do 2 enoti na dan, ženske do 1 enote na dan. Ena enota je 1dl vina, malo pivo ali šilce žganja.2-4mmHg
Prehrana z veliko sadja, zelenjave in mlečnimi izdelki z manj maščobe.8-14mmHg
Zmanjšanje telesne teže na indeks telesne mase¹ 25 kg/m² in zmanjšanje obsega pasu. Obseg pasu: moški <102 cm, ženske<88cm5-20mmHg/10kg
Redna telesna vadba 5-7dni tedensko po vsaj 30 min4-9mmHg
Opustitev kajenja 

¹indeks telesne mase se je uveljavil za ocenjevanje debelosti (ITM₌teža v kg/višina v m²)

Čeprav omejevanje soli zveni lahko izvedljivo, je v vsakdanu slika drugačna. Kar 80% zaužite soli predstavlja tako imenovana skrita sol, ki se nahaja v mesnih izdelkih, sirih, jušnih koncentratih, konzervah, pripravljenih omakah, solatnih prelivih, picah,… Odsvetuje se dosoljevanje hrane, okus le-te poskusimo izboljšati z drugimi začimbami. Glavno vodilo pri pripravi obrokov naj bo raznolika in uravnotežena prehrana iz naravnih sestavin in čim manj predelane hrane.

Pomen telesne dejavnosti je velik ne samo za znižanje krvnega tlaka, zmanjšano srčno-žilno obolevnost in zmanjšano umrljivost. Telesna aktivnost ugodno vpliva tudi na raven maščob in sladkorja v krvi, na zmanjšanje telesne mase, na osteoporozo, nekatere vrste raka, depresijo in upočasni upad telesnih in umskih zmogljivosti s staranjem.

Telesna aktivnost skušamo povečati z vpeljevanjem dnevnih aktivnosti, kot je uporaba stopnic namesto dvigala, hoja ali vožnja s kolesom namesto z avtom,… Zraven dnevnih aktivnosti je pomembna vpeljava namenske vadbe, kot je hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje,…Pri ljudeh, ki so bili tele­sno neaktivni, se svetuje, da začnejo z 10-minutno hitro hojo dvakrat na teden, telesno dejavnost pa postopoma podaljšujejo in stopnjujejo. Cilj, ki naj bi ga dosegli postopoma v več tednih ali mesecih, je redna telesna dejavnost zmerne stopnje, ki naj traja vsaj 30 minut na dan, 5 do 7 dni v tednu. Zmerna telesna dejavnost je dejavnost, med katero srčni utrip doseže 50 do 70 odstotkov maksimalnega srčnega utripa. Maksimalni srčni utrip za posameznika izračunate tako, da od 220 odštejete svoja leta. Dobljeno šte­vilo pomnožite z 0,50 oziroma z 0,70 in tako izračunate območje bitja srca, ki naj bi jo dose­gli med zmerno telesno aktivnostjo.

Pri ljudeh, ki kadijo je povišan tlak težje obvladljiv in prognoza bolezni je slabša. Pokajen cigaret prehodno zviša tlak, sočasno pitje kave pa ta učinek podaljša. Kadilci imajo podnevi višji krvni tlak kot nekadilci in tudi nekatera zdravila za zniževanje pritiska so zaradi kajenja manj učinkovita.

 

Kdaj se uvedejo zdravila?

Zdravnik se za uvedbo zdravil ne odloči samo na podlagi višine krvnega tlaka. Ocenijo tudi prisotnost dejavnikov tveganja, predvsem povišan krvi sladkor in maščobe, debelost, prisotnost možnih okvar organov in z visokim tlakom povezane srčno-žilne in ledvične bolezni. Z uporabo zdravil za zniževanje pritiska zmanjšamo pojavnost srčno-žičnih zapletov, kapi in odpovedi srca.

 

Merjenje krvnega tlaka doma

Merjenje krvnega tlaka doma je primerno za vse bolnike, k se zdravijo zaradi povišanega krvnega tlaka. Priporočajo se predvsem merilniki z manšeto in ne zapestni merilniki, zelo pomembna pa je tudi ustrezna velikost manšete. Pomembno je, da se pred meritvijo vsaj pet minut miruje, vsaj 30 min ne kadi in ne pije kave. Meritve so opravi sede, z naslonjenim hrbtom, manšeta pa naj bo v višini srca. Med meritvijo se ne premika, ne govori, noge naj ne bodo prekrižane in stopala naj bodo na tleh.

Pri uvajanju zdravil, pri oceni zdravljenja in pred obiskom zdravnika se priporoča 7 dni zaporednih meritev. Izvedejo se zjutraj in zvečer, vedno dva krat zapored, s premorom 1-2 minuti. Meritve se ne izvedejo v prvih 20 minutah po zbujanju, ne po obrokih, telovadbi in pred jemanjem zdravil. Zabeležijo se meritve, čas, kdaj so bile izvedene in tudi kdaj se je vzelo zdravilo. Pri ljudeh, ki se zdravijo zaradi povišanega tlaka in imajo tlak urejen, se načeloma priporoča merjenje 1- do 2-krat na teden ali najmanj 1-krat na mesec. Tudi tukaj se izvedejo dve zaporedni meritvi zjutraj in zvečer.

 

Zaključek

Visok krvni tlak je med najpogostejšimi obolenji današnje družbe. Vloga posameznika pri preprečevanju nastanka ali pri upočasnjevanju napredovanja bolezni je velika. Zanašanje, da bodo le zdravila tista, ki bodo uredila težave s povišanim pritiskom, je napačno. Pomembno je, da čim prej osvojimo priporočila zdravega načina življenja in ob morebitnih neuspehih ne vržemo takoj puške v koruzo. Sprememba življenjskega sloga je zahteven postopek in bolje je, da spremembe uvajamo postopno in vztrajno, kot pa da jih sploh ne uvajamo.

Jerneja Horvat, mag.farm.